Pretekli vikend je naš Žare prvič doživel povratek v klub, kjer je deloval pred prihodom v NK Britof.. Ker je vse skupaj doživel čustveno, kot znajo samo najboljši trenerji in pedagogi, ki jim za pravi nogometni IN osebnostni razvoj otrok ni vseeno, hkrati pa je vse skupaj začinila še zanimiva sodniška odločitev, v celoti objavljamo njegov komentar na tekmo:
” Povratek na mesto …… V nedeljo, 12. septembra sem se kot trener vrnil na mesto, kjer sem preživel vso trenersko kariero, zavidljivih 17. let.
Stražišče je bil moj drugi dom, kjer sem se vedno počutil domače, zato sem vesel, da sem doživel topel sprejem predvsem s strani otrok, ki sem jih do včeraj treniral.
Najmlajši so me spraševali zakaj sem odšel, pa sem jim dejal, da sem odšel, ker je bil čas za to, saj sem temu klubu dal srce in dušo, sedaj pa to isto počnem v novem klubu.
Usoda je hotela, da sem odšel drugam v istem letu kot je odšel verjetno najboljši nogometaš vseh časov, argentinski čarovnik Lionel Messi.
Podobno kot on si tudi sam sebe nisem predstavljal v drugem klubu, toda življenje riše različne zgodbe in upam, da bom tudi na novi lokaciji pustil tako dolge korenine kot v Stražišču.
Skratka hvaležen sem vsem, ki so pripomogli, da sem bil, kjer sem bil, ter, da sem danes tu, kjer sem, brez zamer in obžalovanj.
Čeprav se fizično ne družimo pa moje misli velikokrat namenjene otrokom in odidejo v čas, ko smo se družili oz. jim namenim lepe misli za sedanjost in prihodnost.
Veliko lepega smo doživeli skupaj, zato boste vedno v mojem srcu in naslednjič, ko se srečamo ne rabite biti sramežljivi in zadržani, brez zadržkov se lahko pridete pozdravit in objet tako kot sta se Nace in Zala, za povrh smo se pa še dodobra naklepetali med samo tekmo.
In takšno bi moralo biti dogajanje na tekmah otrok, druženje in spoznavanje novih prijateljev, ter učenje skozi igro na igrišču. Igra na rezultat vedno privede do slabe volje enega ali drugega moštva. V ospredju bi morala biti igra, saj so takrat otroci sproščeni in potem takem najbolj napredujejo, dokaz, da je temu tako pa so predstave otrok, ki sem jih treniral v zadnjem obdobju mojega delovanja v NK Sava Kranj.
S tem nadaljujem tudi v NK Britof in sčasoma bo tudi tu veljalo, da se igra nogomet, ki je gledljiv, ter, da ima igra rep in glavo.
Na koncu pa bi se ustavil še pri dogodku, ki se je zgodil na omenjeni tekmi v kategoriji U12, ko je domači igralec podajo, ki mu je bila namenjena ustavil z roko in dosegel gol, ki ga je sodnik priznal.
Bilo je očitno, da je prišlo do igre z roko, toda sodnik tega ni videl in je seveda pokazal na sredino igrišča. Otroci NK Britof so bili seveda razočarani, ker se jim je zgodila krivica in ker sem sam podedoval po očetu, da krivice ne prenesem sem lepo in mirno prosil sodnika, če lahko pride do mene.
To je tudi storil in potem, ko sem mu dejal naj otroka vpraša ali je igral z roko ali ne, je otrok sam prišel do naju in priznal, da si je pomagal z roko. Zato JAN eno velik priklon in spoštovanje z moje strani, si živi dokaz človeške rase, kjer bi moralo biti poštenost na prvem mestu.
Pohvala pa tudi sodniku, ki je upošteval pričevanje otroka in gol razveljavil. In moram dejati, da sem prvič v svojem življenju doživel, da je sodnik razveljavil že priznani gol, saj v večini primerov prevlada ego, češ jaz sem glavni in kar sem dosodil je sveto in pri tem ostaja.
Čeprav sodnik ni imel svojega dne in je naredil kar nekaj napak, upam, da se je tudi naučil iz te tekme, da naj bo v prihodnje pozoren na mimiko otrok, ter njihove kretnje, saj velikokrat veš od koga je žoga samo, če pogledaš kam se otrok pomakne.
Ob koncu tekme se je zgodil kontakt v domačem kazenskem prostoru, kjer bi sodnik lahko pokazal na belo točko pa se je odločil drugače, zato so bili otroci jezni in niso želeli čestitati domačinom. Po posvetu, da je veličina športnika in človeka, da daš tekmecu roko po odigrani tekmi kljub temu, da ti ni do tega so to sprejeli in segli v roko domačinom.
Mislim, da so take stvari veliko bolj pomembne od rezultata, zato si otroci obeh ekip zaslužijo pohvale za trud in odnos na igrišču, kakor tudi za potezo izven igrišča.
Tako je včeraj zmagal nogomet, tekma je bila zanimiva, napeta, izenačena in ko je temu tako pravijo, da otroci največ odnesejo iz takih tekem. Ko je razlika v korist ene ali druge ekipe očitna nima od tega nihče nič.
Tisti, ki ste prebrali do sem se vam iskreno zahvaljujem in vam želim vse dobro, prav tako pa tudi tistim, ki ste predtem odnehali. 
Do naslednjič!”
