Nasveti staršem

STARŠI SMO OTROKU ZGLED!

POZITIVNE SPODBUDE

– Omogočite otroku, da se ukvarja s športom, ki ga zanima, čeprav izbrani šport ni vaš najljubši. Otrok naj se preizkusi v več različnih športih.  Bistveno je razvijanje ljubezni do športa.
– Pomagajte otroku, da bo sprejemal šport kot zabavo. Bolj ko bo otrok na treningih sproščen in igriv, več se bo naučil in tudi bolje tekmoval.
– Če je šport preresen, se lahko zgodi, da bo otrok izgubil voljo za delo in bo vadbo kmalu opustil.
– Učite otroka, naj spoštuje svojega trenerja. To boste najlažje storili tako, da boste trenerju spoštovanje izkazali tudi sami.
– Glejte tekme, NE treningov. Otrok potrebuje na treningu spodbudno okolje, da se bo lahko popolnoma sprostil ter predal vodenju trenerja in sodelovanju v skupini. Ob prisotnosti staršev bo otrok veliko bolj zadržan, kot bi bil sicer. Tudi napredovanje z vidika osebnega razvoja je s tem lahko oteženo.
– Zavedajte se, da sta otrokov telesni in gibalni razvoj dolgotrajna procesa in da narave ni mogoče prehitevati. Vsak otrok je enako čudovit in poseben na svoj način. Osredotočite se predvsem na pozitivne sposobnosti in lastnosti svojega otroka ter jih spodbujajte.
– Dovolite otroku, da včasih naredi kakšno napako in se iz nje kaj nauči. Ne uporabljajte negativnih kritik, ampak poskušajte otroka usmeriti, da bo razumel vsebino napake, predvsem pa, da ga bo izkušnja okrepila za življenje.

PRI ŠPORTU MLADIH NE SME BITI V OSPREDJU ŠPORTNI REZULTAT!

– Ne enačite uspeha z zmago na tekmah in neuspeha s porazom.
– Tekmovanja so v športu mladih zelo dragocena za pridobivanje pozitivnih izkušenj za življenje. Na vsaki tekmi nekdo zmaga in nekdo izgubi. Ampak to ni vse, kar šteje. Bolj pomembna sta trud in prizadevnost otrok na tekmovanju ter njihov odnos do sotekmovalcev in nasprotnikov. Zato se izogibajte poveličevanju zmag in negativnim kritikam ob porazih.
– Poskušajte se primerno vesti na tekmah. Ne žalite sodnikov, trenerjev ali celo sotekmovalcev oziroma njihovih staršev. Potrudite se ohraniti dostojanstvo in bodite zgled svojemu otroku. Naj bo vaš športnik ponosen na vas! Potrudite se, da bodo tekmovanja dogodki, ki mu bodo ostali v lepem spominu.
– Ne poskušajte živeti svoje mladosti skozi otrokovo. Samo zato, ker ste bili sami uspešni v športu (ali tudi manj uspešni), to še ne pomeni, da želi vaš otrok enako.
– Če niste otrokov uradni trener oziroma če ima otrok trenerja, potem ne trenirajte dodatno svojega otroka. Pustite trenerjem, naj opravijo svoje delo.
– Trenerji naj imajo vlogo trenerjev in starši vlogo staršev.
– Nikoli ne primerjate znanja ali sposobnosti svojega otroka z drugimi.
– S tem ne boste naredili nič dobrega za otrokovo samopodobo. Tudi vam to ni bilo všeč, če so to kdaj z vami počeli vaši starši.

 

KODEKS OBNAŠANJA STARŠEV V NK BRITOF

1. Izpolnjujejo svoje obveznosti in dolžnosti kot zastopniki otroka – igralca.

2. Nimajo vstopa v garderobe in na igrišče (izjeme so najmlajše selekcije).

3. Se zavedajo avtonomnosti in avtoritete trenerja.

4. Se na vsaki tekmi ali treningu, ki jo/ga obiščejo dostojno vedejo in športno navijajo ter s tem nagradijo trud, znanje in uspehe tako svojega otroka kot tudi celotne
ekipe. Prav tako niso žaljivi do ekip tekmecev, njihovih trenerjev, funkcionarjev, spremljevalcev na tribuni in sodnikov.

5. Se zavedajo, da tudi kot navijači zastopajo in predstavljajo NK Britof in slovenski šport tako ob igrišču kot izven njega.

6. V sredstvih javnega obveščanja ne govori negativno o delu in odnosu trenerja, ter članov vodstva kluba, če tega problema prej ne izpostavi in uredi na za to ustreznih pogovorih in sestankih v klubu.

7. Se trudijo, da prostovoljno sodelujejo pri organizaciji klubskih aktivnostih in tekem, v kolikor jim to dopušča čas (prevozi, delovne akcije ipd.).

8. So pozorni na otrokovo skrb za njegovo klubsko opremo in lastnino, pri čemer mu po potrebi pomagajo. V primeru izgube, poškodovanja ali celo njenega uničenja se zavedajo moralne in denarne odgovornosti za nastalo škodo.

9. Se zavezujejo, da bodo ob spodbujanju otroka za nogomet ohranjali ravnotežje med njegovimi šolskimi in športnimi obveznostmi.