Za svojo posebnost bi lahko izpostavil, da sem »odvisen« od čokolade.
Zdaj, ko smo te uspeli malo bolje spoznati, pa je čas da pobližje pogledamo tvojo igralsko kariero.Na kratko nam opiši tvojo nogometno kariero. Za katere klube si igral?
S treniranjem nogometa sem začel pri 6 letih pri NK Zarici pod vodstvom še vedno aktivnega Stojana Humarja. Kot kadet sem odšel v NK Triglav, kjer sem tudi že igral za mladince v 2. SML. Kasneje sem se s prijateljem Davidom Golobom vrnil v NK Zarico in ji pomagal do uvrstitve v 2. SML. Tista sezona je bila zame zelo uspešna, saj sem uspel zabiti veliko odločilnih zadetkov. Kasneje sva se skupaj z Davidom vrnila v NK Triglav, kjer sva oba odlično igrala tudi v 1. SML. Po sezoni pa na žalost v članski ekipi nisem dobil priložnosti in sem odšel v NK Bitnje in kasneje še v NK Šenčur. Pri 24. letih je nato sledila hujša poškodba po kateri sem bil primoran zaključiti z igralsko kariero. Pri 30. letih sem se vrnil k igranju in pol leta bil član NK Preddvor zatem pa sem z NK Visoko tudi uspel postati Gorenjski prvak.
Katera pa je tvoja najljubša tekma oz. najljubši zadetek?
To je bil kadetski derbi med NK Triglav in NK Creina Primskovo. Ob polčasu je bil rezultat 1:1 in trener ni bil zadovoljen z mojo igro in mi je dejal, da če bom tako nadaljeval, da me bo primoran zamenjati. Tega si res nisem želel, ker je tekmo spremljajo ogromno gledalcev in v drugem polčasu mi je uspelo zabiti dva zadetka in odločiti derbi z rezultatom 3:1.
Kdo pa je najboljši igralec s katerim si igral?
Senad Tiganj.
Na Visokem smo po osvojitvi prvaka Gorenjske lige dve sezoni zatem izpadli v 2.GNL in takrat nihče ni želel prevzeti članske ekipe. Ker sem imel podporo igralcev in takratnega predsednika Borisa Krišlja sem sprejel ta izziv in že prvo sezono uspel ekipo popeljati nazaj v 1. GNL.
Katerega leta si začel trenirati?
V sezoni 2007-2008.
Katere klube in selekcije si do sedaj treniral?
Pet sezon sem bil članski trener NK Visoko. Poleg tega sem hkrati nekaj časa treniral tudi ekipi U-14 in mladince NK Visoko. V sezoni 2013-2014 sem bil prvič trener članske ekipe NK Britof s katero smo smo se uspeli uvrstili v 3. SNL. Po kratkem premoru sem se leta 2017 vrnil na člansko klop NK Britof.
Kot si že omenil si od leta 2017 ponovno dejaven v NK Britof. Kako se počutiš v Britofu in kaj ti je v tem klubu, okolju najbolj všeč?
V Britofu se počutim odlično, najbolj pa mi je všeč klapa v članski ekipi in sestava trenerske piramide ter ljudje, ki so na čelu kluba in njihova podpora.
Kako pa je usklajevati trenersko delo s službo?
Zdaj, ko delam samo dopoldan je lažje, prej ko pa sem delal v dveh izmenah pa je bilo ogromno prilagajanja.
Primarni cilj uprave in nas je bil uvrstiti se v ligo za prvaka, tam pa poseči po čim višji uvrstitvi. Nekako smo ciljali na prva tri mesta.
Vam je prva tekma v sezoni in zmaga proti močno okrepljeni in pred prvenstvom favorizirani ekipi NK Zarici dala zalet in prepotrebno samozavest, da ste v nadaljevanju prikazali tako všečne igre?
Kaj bi še posebej izpostavil kot prednost ekipe na pram ostalim?
To, da imam v ekipi prave borce, krasil nas je ekipni duh in pa izrednega pomena je to, da imamo močno klop kar je pri petih menjavah velikega pomena.
Kako je v ekipi sodelovati s prijateljem in pomočnikom Petrom Križajem, ki ima tudi bogate izkušnje s treniranjem članskih igralcev? Kakšno dodano vrednost vam predstavlja njegova prisotnost in izkušnje?
Naj prvo omenim, da sem prej zelo dobro sodeloval z Boškom Sofričem s katerim sva se tudi dobro ujela. Z Petrom se odlično razumeva in druživa tudi v privatnem življenju (bil sem mu tudi trener v NK Visoko) in ker sem mnenja, da več glav več ve se lahko zelo dobro dopolnjujeva. Tukaj moram izpostaviti in pohvaliti še bivšega kapetana Danijela Stanarevića in sedanjega kapetana Mirka Vučkovića, ki sta moji podaljšani roki na terenu.
Kot edini slabi trenutek bi lahko izpostavili drugi polčas pokalne tekme proti NK Bitnje, kjer ste zapravili dva gola prednosti in na koncu izpadli po streljanju 11-metrovk. Te »žrejo« takšni porazi in še dolgo po tekmah razmišljaš o tem kaj bi lahko naredil drugače ali znaš svoj fokus takoj usmeriti v novo tekmo?
Kakšni pa so tvoji cilji?
Moj kratkoročni cilj je usmerjen v prihodnjo sezono in rad bi z NK Britof še 1x postal prvak v sezoni, ki bi se odigrala v celoti.
Imaš kakšnega trenerja za zgled in želiš posnemati njegov stil igre?
Nimam – sem samouk.
Kateri tuji in domači trener pa sta ti najbolj všeč?
Pri tujih mi je zelo pri srcu Slaven Bilić. Od domačih najbolj zaupam sebi, všeč pa mi je Matjaž Kek. Veliko spoštovanje pa gojim tudi do svojega bivšega trenerja Borisa Grosa – predvsem mi je bila všeč njegova motivacija igralcev.
Kakšen stil igre ti je bolj pri srcu? Dati gol več od nasprotnika ali dobiti gol manj od nasprotnika?
Pred dvema letoma je klub prevzela nova uprava. Kakšen je tvoj odnos z novim vodstvom in kako ocenjuješ njihovo delo v teh dveh letih?
Odnos in njihovo delo je OK. Vidi se napredek, je pa še ogromno možnosti za izboljšave.
Zdaj za zaključek pa bi se lotili še malo bolj sproščenih tem in vprašanj. Če ne bi treniral nogometa – bi se ukvarjal s katerim drugim športom?
DA. Želel bi si igrati tenis.
Se poleg nogometa rekreativno ukvarjaš še s katerim drugim športom?
Vsak dan telovadim, za vikende pa pogosto hodim v hribe.
Poznamo te kot strastnega navijača Slovenskih in Hrvaških športnikov in ekip. Katere športe najraje spremljaš?
Spremljam vse športe.
Na letošnjem Evropskem prvenstvu boš vsekakor najbolj navijal za Hrvaško in Italijansko reprezentanco. Kdo pa je zate realni favorit prvenstva oz. na koga se po tvoje splača staviti?
Iskreno me zanimata samo Hrvaška in Italija.
Kot velik navijaš Juventusa, si upaš napovedati ali bo Cristiano Ronaldo po tej sezoni ostal v Torinu?
Mislim da NE.
Kateri igralec ti je trenutno sicer najbolj pri srcu oz. katerega igralca bi si kot trener najraje želel v svoji ekipi?
V svoji ekipi Martina Šušteršiča. Prav pri srcu pa mi trenutno ni nobeden – ti časi evforije so mimo 😊
Si boš tudi letos poletni oddih privoščil v tebi ljubi Dalmaciji? Kje v Dalmaciji sicer najraje preživljaš dopust?
Letos prvič verjetno ne – odvisno od Covid situacije in ukrepov. Drugače mi je od Svetega Roka naprej vseeno kje sem. Dalmacijo imam v srcu, obvezen pa je vsaj en dan Splita. Najljubši kraji pa so mi Primošten, Brela, Baške Vode, Tučepi.
Bi za konec karkoli želel sporočiti navijačem in ostalim podpornikom NK Britof in vsem, ki nas spremljajo na družbenih omrežjih?
ROSSI MA VAS RAD V DOBREM IN SLABEM 