Kranjsko-dalmatinski Paolo Rossi

Ker je članska ekipa ob odpovedi sezone zasedala prvo mesto smo se v klubu odločili, da vam podrobneje predstavimo članskega trenerja Gorazda Maržića Rossija in ga v klubske prostore povabili na kavo, da nam kaj več pove o sebi, svoji igralski in trenerski karieri. Z Očetom dveh deklic, 11 letne Klare in 8 letne Brine smo se pogovarjali tudi o njegovih vzornikih in o vsakdanjih stvareh.
S člansko ekipo je v odpovedanem prvenstvu letel po Gorenjskih zelenicah

 

 

Kako to, da je tvoj vzornik Dražen Petrović, ki pa ni bil nogometaš?
Vedno me je pri njem navduševalo, da je želel zmagati, ne glede nato kdo je stal na nasprotni strani igrišča in ker je bil vedno pripravljen trenirati več od ostalih kar ga je skupaj s svojim talentom izstrelilo med nesmrtne. V veliko čast pa si štejem, da sem leta 1982 v Poreču, kjer je bila nastanjena Jugoslovanska reprezentanca, kot 8 letni fantič uspel dobiti njegov avtogram.
Od kdaj in zakaj navijaš za Hajduk? Za ponos Dalmacije navijam od svojega 6 leta, ko smo pred blokom s starejšimi fanti igrali nogomet in so mi rekli, da naj se odločim ali bom navijal za Hajduk ali Zvezdo. Odločil sem se za Hajduk, glavno dejstvo pri tem pa je seveda igralo to, da je moj oče Dalmatinec.
Hajduk in Rossi – ponosa Dalmacije
Od kje vzdevek Rossi?
Vzdevek sem dobil leta 1982 pri svojih še ne dopolnjenih 8 letih. Tega leta je na Svetovnem prvenstvu v Španiji z goli blestel legendarni Italijan Paolo Rossi, sam pa sem v šolski ekipi z goli spominjal na njega. Vzdevek mi je dodelil trener te šolske ekipe Vico Kondić. Posledično, ker je Paolo Rossi igral za Juventus sem tudi poleg Hajduka začel navijati za Juve.
Kakšna tvoja posebnost?

Za svojo posebnost bi lahko izpostavil, da sem »odvisen« od čokolade.

Zdaj, ko smo te uspeli malo bolje spoznati, pa je čas da pobližje pogledamo tvojo igralsko kariero.Na kratko nam opiši tvojo nogometno kariero. Za katere klube si igral?

S treniranjem nogometa sem začel pri 6 letih pri NK Zarici pod vodstvom še vedno aktivnega Stojana Humarja. Kot kadet sem odšel v NK Triglav, kjer sem tudi že igral za mladince v 2. SML. Kasneje sem se s prijateljem Davidom Golobom vrnil v NK Zarico in ji pomagal do uvrstitve v 2. SML. Tista sezona je bila zame zelo uspešna, saj sem uspel zabiti veliko odločilnih zadetkov. Kasneje sva se skupaj z Davidom vrnila v NK Triglav, kjer sva oba odlično igrala tudi v 1. SML. Po sezoni pa na žalost v članski ekipi nisem dobil priložnosti in sem odšel v NK Bitnje in kasneje še v NK Šenčur. Pri 24. letih je nato sledila hujša poškodba po kateri sem bil primoran zaključiti z igralsko kariero. Pri 30. letih sem se vrnil k igranju in pol leta bil član NK Preddvor zatem pa sem z NK Visoko tudi uspel postati Gorenjski prvak.

Gorenjski prvak z ekipo NK Visoko

Katera pa je tvoja najljubša tekma oz. najljubši zadetek?

To je bil kadetski derbi med NK Triglav in NK Creina Primskovo. Ob polčasu je bil rezultat 1:1 in trener ni bil zadovoljen z mojo igro in mi je dejal, da če bom tako nadaljeval, da me bo primoran zamenjati. Tega si res nisem želel, ker je tekmo spremljajo ogromno gledalcev in v drugem polčasu mi je uspelo zabiti dva zadetka in odločiti derbi z rezultatom 3:1.

Katere igralne položaje si igral oz. kje si igral najrajši?
Najraje sem igral na položaju napadalca, saj sem bil hiter in imel kot radi rečemo v nogometnem žargonu »nos za gol«. Večino le teh sem uspel zabiti znotraj kazenskega prostora. Igral pa sem tudi kot bočni igralec ter ob zaključku kariere kot branilec.

 

 

V dresu NK Triglav

Kateri pa so bili tvoji najljubši soigralci?
To so vsekakor še danes moji dobri prijatelji David Golob, Žarko Matijašević (trener naših mlajših selekcij), Peter Križaj (trener naše ekipe U-11), Andrej Flajnik, Erik Trogrlić, Rudi Kokalj.

Kdo pa je najboljši igralec s katerim si igral?

Senad Tiganj.

 

Sedaj, ko smo uspeli spoznati tvojo igralsko kariero pa je čas, da kaj več zvemo še o tvoji trenerski karieri. Kako to, da si se odločil za trenersko delo?

Na
Visokem smo po osvojitvi prvaka Gorenjske lige dve sezoni zatem izpadli v 2.GNL in takrat nihče ni želel prevzeti članske ekipe. Ker sem imel podporo igralcev in takratnega predsednika Borisa Krišlja sem sprejel ta izziv in že prvo sezono uspel ekipo popeljati nazaj v 1. GNL.

Katerega leta si začel trenirati?

V sezoni 2007-2008.

 

Katere klube in selekcije si do sedaj treniral?

Pet sezon sem bil članski trener NK Visoko. Poleg tega sem hkrati nekaj časa treniral tudi ekipi U-14 in mladince NK Visoko. V sezoni 2013-2014 sem bil prvič trener članske ekipe NK Britof s katero smo smo se uspeli uvrstili v 3. SNL. Po kratkem premoru sem se leta 2017 vrnil na člansko klop NK Britof.


Kot si že omenil si od leta 2017 ponovno dejaven v NK Britof. Kako se počutiš v Britofu in kaj ti je v tem klubu, okolju najbolj všeč?

V Britofu se počutim odlično, najbolj pa mi je všeč klapa v članski ekipi in sestava trenerske piramide ter ljudje, ki so na čelu kluba in njihova podpora.

 

Osredotočenost med samo tekmo

Kako pa je usklajevati trenersko delo s službo?

Zdaj, ko delam samo dopoldan je lažje, prej ko pa sem delal v dveh izmenah pa je bilo ogromno prilagajanja.

 

Preidiva zdaj k aktualni sezoni, ki je bila pravkar odpovedana. Seveda ti je kot trenerju prvouvrščene ekipe ob prekinitvi najbolj žal, da se sezona ni uspela odigrati do konca. Naj omenimo, da ste ob prekinitvi prvenstva imeli 7 zmag in 1 neodločen rezultat, ter gol razliko 33:5. Kakšen pa je bil cilj ekipe pred prvenstvom?

Primarni cilj uprave in nas je bil uvrstiti se v ligo za prvaka, tam pa poseči po čim višji uvrstitvi. Nekako smo ciljali na prva tri mesta.

Vam je prva tekma v sezoni in zmaga proti močno okrepljeni in pred prvenstvom favorizirani ekipi NK Zarici dala zalet in prepotrebno samozavest, da ste v nadaljevanju prikazali tako všečne igre?

Vsekakor. Ta tekma nam je dala ogromno zaleta, motiva in energije za nadaljnje prvenstvo, saj so ekipo NK Zarice vsi videli kot glavno in edino moštvo, ki naj bi osvojilo naslov prvaka.
Članska ekipa na tekmi NK Britof – NK Zarica; 29.08.2020

Kaj bi še posebej izpostavil kot prednost ekipe na pram ostalim?

To, da imam v ekipi prave borce, krasil nas je ekipni duh in pa izrednega pomena je to, da imamo močno klop kar je pri petih menjavah velikega pomena.


Kako
je v ekipi sodelovati s prijateljem in pomočnikom Petrom Križajem, ki ima tudi bogate izkušnje s treniranjem članskih igralcev? Kakšno dodano vrednost vam predstavlja njegova prisotnost in izkušnje?

Naj prvo omenim, da sem prej zelo dobro sodeloval z Boškom Sofričem s katerim sva se tudi dobro ujela. Z Petrom se odlično razumeva in druživa tudi v privatnem življenju (bil sem mu tudi trener v NK Visoko) in ker sem mnenja, da več glav več ve se lahko zelo dobro dopolnjujeva. Tukaj moram izpostaviti in pohvaliti še bivšega kapetana Danijela Stanarevića in sedanjega kapetana Mirka Vučkovića, ki sta moji podaljšani roki na terenu.

Kot edini slabi trenutek bi lahko izpostavili drugi polčas pokalne tekme proti NK Bitnje, kjer ste zapravili dva gola prednosti in na koncu izpadli po streljanju 11-metrovk. Te »žrejo« takšni porazi in še dolgo po tekmah razmišljaš o tem kaj bi lahko naredil drugače ali znaš svoj fokus takoj usmeriti v novo tekmo?

 

To je bila vsekakor tekma »če ne daš, dobiš«. Takšni porazi me vsekakor žrejo kakšen dan, ampak sreča je v tem, da je naslednji vikend že nova priložnost, da se napake popravi.

Kakšni pa so tvoji cilji?

Moj kratkoročni cilj je usmerjen v prihodnjo sezono in rad bi z NK Britof še 1x postal prvak v sezoni, ki bi se odigrala v celoti.

 

Imaš kakšnega trenerja za zgled in želiš posnemati njegov stil igre?

Nimam – sem samouk.


Kateri tuji in domači trener pa sta ti najbolj všeč?

Pri
tujih mi je zelo pri srcu Slaven Bilić. Od domačih najbolj zaupam sebi, všeč pa mi je Matjaž Kek. Veliko spoštovanje pa gojim tudi do svojega bivšega trenerja Borisa Grosa predvsem mi je bila všeč njegova motivacija igralcev.

Kakšen stil igre ti je bolj pri srcu? Dati gol več od nasprotnika ali dobiti gol manj od nasprotnika?
 

Dati gol več od nasprotnika.

Pred
dvema letoma je klub prevzela nova uprava. Kakšen je tvoj odnos z novim vodstvom in kako ocenjuješ njihovo delo v teh dveh letih?

Odnos in njihovo delo je OK. Vidi se napredek, je pa še ogromno možnosti za izboljšave.

Zdaj za zaključek pa bi se lotili še malo bolj sproščenih tem in vprašanj. 
Če ne bi treniral nogometa – bi se ukvarjal s katerim drugim športom?

DA. Želel bi si igrati tenis.

Se poleg nogometa rekreativno ukvarjaš še s katerim drugim športom?

Vsak dan telovadim, za vikende pa pogosto hodim v hribe.

Poznamo
te kot strastnega navijača Slovenskih in Hrvaških športnikov in ekip. Katere športe najraje spremljaš?

Spremljam vse športe.

Na
letošnjem Evropskem prvenstvu boš vsekakor najbolj navijal za Hrvaško in Italijansko reprezentanco. Kdo pa je zate realni favorit prvenstva oz. na koga se po tvoje splača staviti?

Iskreno me zanimata samo Hrvaška in Italija.

Kot
velik navijaš Juventusa, si upaš napovedati ali bo Cristiano Ronaldo po tej sezoni ostal v Torinu?

Mislim da NE.

Kateri
igralec ti je trenutno sicer najbolj pri srcu oz. katerega igralca bi si kot trener najraje želel v svoji ekipi?

V svoji ekipi Martina Šušteršiča. Prav pri srcu pa mi trenutno ni nobeden – ti časi evforije so mimo
😊

Si
boš tudi letos poletni oddih privoščil v tebi ljubi Dalmaciji? Kje v Dalmaciji sicer najraje preživljaš dopust? 

Letos prvič verjetno ne odvisno od Covid situacije in ukrepov. Drugače mi je od Svetega Roka naprej vseeno kje sem. Dalmacijo imam v srcu, obvezen pa je vsaj en dan Splita. Najljubši kraji pa so mi Primošten, Brela, Baške Vode, Tučepi.

Morski užitki v Dalmaciji (punce, prijave kar na klubski mail – samo ob plačilu letne članarine)

Bi za konec karkoli želel sporočiti navijačem in ostalim podpornikom NK Britof in vsem, ki nas spremljajo na družbenih omrežjih?

ROSSI MA VAS RAD V DOBREM IN SLABEM

 

5 4 votes
Article Rating
Naroči se
Notify of
guest
0 Comments
Inline Feedbacks
View all comments